Roman, to je pa malo neprecizno od tebe! RD Tolmin ima 6 (šest) redno zaposlenih. Naj jih navedem: Vodja, trije ribogojci, vodja GČ službe in poslovno tajnico Anko. K temu pa lahko prišteješ še polovičko, ki predstavlja pogodbeno razmerje z računovodkinjo.

Pa lep pozdrav
samaki

Se iskreno opravičujem! V ribogojstvu sem štel vodjo in dva zaposlena, ker naj bi se eden upokojil.

Hm, mislim, da vaše reakcije več povedo o vas, kot o meni. No, kakorkoli, če se vam tak nivo debate zdi sprejemljiv, ga pač uporabljajte. Zanimivo je tudi, da se vam zdijo argumenti nasprotne strani posiljevanje, če pa se npr. 1000x ponovijo pravljice o blagodejnem vplivu C&R, konzumnih vložkov itd., pa to ni.

Kar se tiče tega, da bi ljudje v Rd izgubili delo, dvomim. Vaša teorija je torej, da če bi se v vodah prenehalo vlagati na smrt obsojen konzum, bi ribiška družina propadla? Jaz pa mislim, da je v Sloveniji in v tujini kar nekaj ribičev, ki bi z veseljem prišli, če ne bi bilo konzuma. Pravzaprav jih kar nekaj poznam.

Kar se tiče tistega mučenja avtohtonih rib, v kolikor to drži, potem je seveda potrebno prepovedati ribolov v naravnih vodah, da ne bo možnosti, da se avtohtona riba sploh ujame. Vsekakor je zanimivo vprašanje, kako je možno, da voda, ki sama po sebi ustvarja cel kup rezervatov in v kateri poteka uspešno gospodarjenje z vlaganjem mladic etc. in ki je brez dvoma sposobna podpirati divje populacije, ni sposobna prenesti normalnega ribiškega režima.

No, še nekaj slik, kaj dejansko podpirate z vlaganjem konzuma, za katerega samaki priznava, tako kot tudi marsikateri biolog in ribič, da je obsojen na smrt. Že s stališča odnosa do samih ribogojniških rib, ki so ravno tako živa bitja, ne neke igrače, je to cvet.

Ribogojniška riba, ki se vloži:



k tej ribi se bomo vrnili še malce kasneje, ampak, poglejmo kaj od take ribe ostane, ko je nekaj časa v vodi. Če sploh preživi dovolj dolgo. Vložene ribe so izredno slabo prilagojene na divje okolje, ne znajo izkoriščati vire hrane, zavzemati prave lege v vodi etc. in zaradi tega dejansko stradajo, so dovzetne za napade bolezni in plenilcev in seveda, lahek plen ribičev.

Tako izgleda taka riba, ko je nekaj časa v vodi:



Označena mesta niso umazanija, pač pa napad, najverjetneje neke vrste plesni:



riba ima tudi spominček, ki najverjetneje izvira od ribičev in je zelo pogost tam, koder se ribe pogosto spuščajo:



in uničen rep, najverjetneje gre za napade velikega žagarja:



In to je usoda, ki čaka tone in tone konzumenga vložka v naših vodah. Verjetno ne mislite, da iz vode izginejo, ker kar nenadoma preidejo v neko višjo zavest bivanja.

Seveda pa ob tem, uničijo tudi del populacije divjih, naravnih rib. Tako z smrtnimi, kot podsmrtnimi vplivi. Od plenjenja, tekmovanja, za prostor, hrano, motenja drsti, povečanega izgubljanja energije itd. itd.

Eden od razlogov, zakaj so vložene odrasle ribe lahek plen je, ker stradajo. Velika večina teh rib se ne more prilagoditi, če bi kdaj opazovali mladice rib, tako v naravi, kot nadzorovanih pogojih bi videli, da se dejansko učijo od kar izplavajo iz proda. Kaj je plen, kako ga zagrabiti, kako ga obvladati itd.

No, vložene npr. jedo tole:



Kar je bila vsebina želodca vložene ribe, na kateri se je jasno videlo, da strada.

Tudi riba iz prve slike zgoraj, ki izgleda tako lepo rejena, to v resnici ni. Bila je polna tega:



Seveda lahko rečemo, da so tudi vložene šarenke postale vegetarijanke, žal pa gre za tipičen primer sestradane vložene ribe, ki se je nabasala z vodnim mahom, ker se vmes pač najde kak polžek, postranica itd. Ampak energetska vrednost take prehrane je mnogo manjša, kot energija, ki jo bo riba od tega dobila. Dejansko bo shujšala in nadaljevala začarani krog, dokler ne bo končala bodisi kot žrtev ribiškega trančiranja v kakem U&S revirju, napada bolezni, kot tista nekoliko višje, bila zmleta ob poplavi, kot tiste, ki pač preživijo tako dolgo, ali kakega od plenilcev.

Vse to trplenje, pomankanje spoštovanja do živih bitij, uničevanja populacij divjih in avtohtonih rib in tudi norčevanja iz morskih ekosistemov (poglejte si, koliko kg morskih organizmov se uniči za pridelavo krme za salmonide in kakšne težave to povzroča) za pet minut veselja, kot je bilo napisano zgoraj.

Veste, mogoče se tako ravnanje z živimi bitji, tako vloženimi, kot avtohtonimi, zdi sprejemljivo, meni se ne. Morebiti se zdi komu na flyfish Slovenia sprejemljivo, meni se ne. Pa ni to nobeno stokanje, dejstvo pač je, da če o tem tam govoriš, te pač banajo. Stokanje? Ne. Pač tako je bilo. Vam se morebiti zdi posiljevanje, če se pokaže in govori o posledicah tega, kar zagovarjate, meni se zdi posiljevanje objavljati stotine slik takih rib in U&S na njih in pri tem potvarjati resnico o tem, kaj se s temi ribami v resnici dogaja.

Gre pač za preprosto dilemo, ali naj se ribič nauči loviti ribe, ali naj pohabimo naše ekosisteme, da bo vsak ribič ujel ribo. Jaz zadnjega ne zagovarjam in ne bom. Nikoli se nisem strinjal s tisto, da smo slovenci narod hlapcev in se ne strinjam s tem, da bomo uničevali našo naravno dediščino in vodotoke za to, da bo imelo nekaj tujcev in tudi naših državljanov svojo zabavo. Niti, da bomo za to ribiči vpleteni v tako cvet zadeve.

Toliko z moje strani, ne dvomim, da boste nadaljevali v svojem slogu, pa nadaljujte. Jaz na nivoju nekih osebnih podtikanj op osebah, ki jih ne poznam ne mislim debatirati.

Mimogrede, kar se tiče posiljevanja, morebiti samo to:







Uganeš, kdo je to pisal? Ta isti luckyluke. Tega boš našel še precej. Dokler seveda nismo prišli na področje, ki smo ga obravnavali tu. Čudno posiljevanje, če je admin navdušen nad njim.

Lp,

flow

Flow...čeprav sem rekel,da je najina debata zaključena....kar tudi je....bralcem tega foruma le par tvojih "podatkov in razmišljanj"
1 O Bači prvič
Pritisk se je povečal toliko, kolikor sami želijo. Pri vseh tistih kilometrih vode in lepemu delu nedostopnih/težko prelovljivih terenov je pač njihova ocena, da očitno rabijo U/S konzum, da varujejo svoje vode.

Kar se vložkov tiče je pa tako, da se to ponavadi vrti v relativno zaprtem krogu ljudi in samo oni dejansko vedo, kaj v vodi v resnici je. Ribiči ne bodo nikoli ločili, ali je šla v vodo npr. 1 tona šarenke ali 300kg. Ali je res šlo npr. 50 000 mladic potočnice. To je pač stvar zaupanja, razen če se ribičem dovoli prisostvovati vlaganjem.
2 O Bači drugič
Bojim se, da pravega divjega ribolova, vsaj na takih vodah, ne bomo nikoli videli. Bo pa veliko iluzij okoli divjega ribolova, saj so že sedaj. Pa ne da ni tam divjih rib mimogrede, se čisto zavedam, da še v taki U&S godlji, kaj ostane. Sem že drugje napisal, da se bodo počasi take vložene šarenke zamenjale z avtohtonimi, da se bodo ribiči lažje trepljali po ramenih z lovom "divjih" rib. Kot sme rekel, presneto zanimivo bi bilo videti, če bi bile avtohtone nad 20cm ki se vlagajo markirane. Premarsikateri U&S revir ni nič drugega, kot podaljšek ribogojnice, tako glede neavtohtonih, kot avtohtonih. Pred kratkim sem nekje prebral, da barva potezanke ni važna za soško... Jaz sicer nisem strokovnjak za soško, poznam pa nekaj ljudi, ki so precej svojega časa porabili za preganjanje velikih soških, pa so me učili vse kaj drugega. Mimogrede so jih tudi ujeli, ampak nekaj let nazaj in ne v teh vodah...
3 O bači tretjič
Jure je v Bači lovi in Jure v Bači ne lovi več.

Bistvo pa še vedno je, da imamo v naravni vodi konzumne šarenke, ki so tam popolna zgaga, še bolj žalostno pa je to (če se spomnimo na neko temo, koder so nekateri pisali, kaj je žalostno), da očitno muharji, to podpirajo.

Toliko v razmislek....vse to so tvoje objave na drugem forumu....kjer so te "odpisali". Tukaj si mogoče naletel na trši oreh,vsaj v stilu odgovorov na tvoje provokacije!

Jure ali flow....še enkrat,živi in pusti živeti! Če pa nisi ne član RD Tolmin,niti ne ribariš (več) na teh vodah....potem pa sploh te ne zanimajo več! Glej,da do takega POSILJVANJA z šarenko ne pride v tvoji (?) RD!!!
Srečno....

Ja in? Saj o tem smo pisali tudi tu. In kaj je s tem narobe? Mogoče nimate konzumnih šarenk? Mogoče mislite, da ne vplivajo na avtohtone ribe? Itd. Jaz v tem ne vidim čisto nič cvet in še vedno mislim tako. In še vedno mislim, da člani ne bodo nikoli ločili, ali je šlo v vodo 500kg šarenke, ali 1 tona. Lahko tudi manj kot 500. Itd.

Posiljevanje s šarenko se dogaja marsikje in me čisto povsod moti. Saj ne govorimo samo o Rd Tolmin. Je pa Rd Tolmin medijsko pogosto izpostavljena in neredko predstavljena kot slovenski ribiči. Jaz sem našel zelo malo, pravzaprav nič slovenskih ribičev izven Rd Tolmin, ki bi bili pripravljeni stati za podatki o poplavah npr.

Jaz ne vidim nobenih provokacij, če odštejemo nekaj draženja na osebnem nivoju, ki sme ga bil deležen, ampak to je pač klasika na anonimnih forumih.

In še vedno trdim, da se bo tudi Rd Tolmin krepko zasukala v svoji politiki in da do tja ni daleč. Kot prvo, čedalje več ribičev v Sloveniji tak ribolov zavrača, recimo na forumu RZS imajo anketo in temo, koder so omenili tudi to debato, anketa je sicer malce nerodno zastavljena, ampak lahko vidite, da očitno niso vsi ribiči ravno srečni s tem, kar se dogaja.

http://ribiska-zveza.si/forum/viewtopic ... 08&start=0

Meni se tudi zdi zanimivo, da srečujem čedalje več mladih ribičev, ki zavračajo take zadeve. Očitno se je zgodilo, da je ta intenzivna propaganda za komercializacijo, U&S etc. v Sloveniji, postala kontraproduktivna.

Druga zadeva je, da se zadeve sicer počasi, ampak kot kaže le premikajo tudi izven ribiških krogov in po zapisih na forumu RZS, jaz jih ne morem preveriti, ampak demantirani niso bili, je TNP dejansko prepovedal zavodu taka vlaganja.

Kot tretje, kar je lepo napisal mister_Bister na forumu RZS, bomo ribiči lepega dne debelo gledali, ko bo prišel kak predstavnik Doppsa, pa bo na naše očitke o kormoranih potegnil ven kako študijo, verjetno podkrepljeno še s kakim mnenjem tujih ali slovenskih strokovnjakov, ki bo pokazala, da pravzaprav več škode avtohtonim ribam povzročamo ribiči s svojimi vlaganji. To vam lahko zagotovim, niti slučajno ni težko narediti.

Če nas bo kdo imel rad in širši javnosti predstavil, kaj dejansko počnemo, pa tudi ne bo lepo. Veste, ribiči to lahko počnemo zgolj in samo, ker ljudje ne vidijo, kaj se v vodi dogaja. Če bi lovci na polja in v gozdove metali tovornjake zajčkov z odrgnjenimi telesi, manjkajočimi uhlji, polovicami šapk, ranami po telesu etc., bi jih ljudje kaj hitro spravili v red. Mi počnemo nekaj takega s konzumnimi ribami, ampak nas na srečo nihče ne vidi.

Kot rečeno, zagovarjajte to, če želite, jaz ne bom.

Toliko z moje strani v tej debati.

Lp,

Jure

Ja jure ,kaj si pozabu na tiste oguljene Fazane ,ki pridejo jest kar v kokošnjak?? Al ti take zgodbe niso znane??
Zajcev kar mi je znano pa ne naseljujejo ker so preveč škodljivi za KMETA.Kar je pa spet druga zgodba.
Zdaj pa od začetka ,poglej koliko je ribolovnih dni na Tolminskem , govorimo skupnih z gosti! Pol dodaj še krivolou!!!!Zdej mi pa razloži s temi podatki ,kako boš servisiral vode ,tako da bodo vsi veseli? Za razmislek -Če bo voda prazna , pol bo drastično upadu promet(glede na število ribičev je to malenkost ,za jo sčistit!),dobro kratko ročno za nas domačine bi bil to plus.Pol pa dodaj plačilo koncesije,ter vse ostale stroške-no da nebomo v detaile sledila bo izguba vode nakar bo prišel da nebom reku Tujec -Nerezident in za dva šolda zakupu vodo -TO SO DEJSTVA!!!pol pa išči Montano pa Soško pa kormorane in nevem še kaj!!!Včasih je bolje it mal bol počasi in mal bol gledat okol in ne samo poslušat kako je v Ameriki lušno ,
Oprosti tje negrem niti če mi plačaš,No če pa že hočeš divji ribolou ti svetujem eks države rusije ,bo zihr boooool divje tam se zihr ne vlaga ,pa še lažje boš zginu

Dajte no, to ste pa krepko za lase privlekli. Da je sploh prišlo do tega, da imamo koncesije, je kriva ravno popolna komercializacija voda. Če bi ribiči res gospodarili z vodami tako, kot radi govorimo, ne bi bilo nobenih koncesij in nobene nevarnosti, da bo bodisi kateri tuji ali domači stric zakupil vodo. Poudarjanje komercialne plati ribištva, predstavljanje tisočev turističnih dni itd., gospodarjenje s konzumom, pa se res ni moglo drugače končati. Čeprav je zadeva krepko krivična, ker niti slučajno niso vse družine intenzivno tržile vode, ali se šle vsemogoče komercialne hece.

Lp,

flow

Mislim da je treba ponouno odpreti goli otok

Dragi flow, ne zameri, ampak zgornji citat je biser nad biseri. Priporočam ti, da se pozanimaš pri insiderjih, kakšna je bila bitka okoli novega zakona o sladkovodnem ribištvu. Potrebno je bilo kar nekaj napora, da so dosedanji upravljalci dobili prednost pri prvem razpisu. Naprej je itak ne bo več in takrat bodo res prevladali komercialni interesi.

Pa najprej razčistimo, kaj je komercialni interes, katerega stalno vlečeš na plano. Ta obstaja edino, če z upravljanjem voda lahko dosežeš dobiček. Novi zakon bo sčasoma to tudi prinesel. Popolnoma nekaj drugega pa je, če s prihodkom od upravljanja financiraš zaščitne ukrepe za ohranjanje biodiverzitete narave, v našem primeru voda.

V RD Tolmin res nimamo potrebe, da bi se hvalili. Dejstvo pa je, da že 17 let peljemo projekt "Repopulacija soške postrvi" in lahko zatrdimo, da smo uspeli v veliki meri obnoviti populacije avtohtonih soških postrvi. Genetski sestav postrvi v Soči se zaradi naših ukrepov vsako leto izboljša za okrog 2% v prid soški postrvi. Seveda pa tak projekt zahteva sredstva; ni ga mogoče peljati z nekoliko entuziasti, ki bi to počeli v svojem prostem času. Za to je potrebna strokovna ekipa, ki iz leta v leto izvaja vse nujne aktivnosti, sodeluje pri raziskavah in na osnovi njihovih rezultatov ustrezno prilagaja zaščitne ukrepe. V Posočju smo pač predaleč od Ljubljane, da bi lahko računali na davkoplačevalski denar, ki ga politiki radodarno delijo potrebnim in nepotrebnim NGO-jem z ustreznimi zvezami. Zato doslej nismo dobili še niti enega tolarja ali evra iz te malhe. Prigospodariti smo ga morali sami. To pa je možno samo, če se ustrezno odzivamo zahtevam trga. In če se ne, pač denarja ni. Samo dve leti neustreznega upravljanja je bilo dovolj, da se nam je prodaja ribolovnic prepolovila, da smo zaporedoma beležili negativni poslovni izid in že pripravljali spisek odpuščanj. Deset let je bilo potrebno, da smo se vrnili na spodobno raven. Gospodarjenje v ribištvu je mnogo težje kot v drugih podjetjih, ker smo vezani tudi na obstoječi ribiško-gojitveni načrt, poleg tega pa so tudi ciklusi za kakršno koli spremembo zelo dolgi. Z zaupanjem strank pa je tako kot povsod; zelo lahko ga je izgubiti, zelo, zelo težko pa povrniti.

No pa poglejmo malo, kaj se dogaja po vesoljni ribiški Sloveniji. Glede na veliko strokovnjakov, predvsem v širši ljubljanski regiji, in na bistveno lažji dostop do državnega denarja, bi človek pričakoval, da so daleč pred nekim marginalnim Posočjem. Dejstva pa temu ne pritrjujejo; reke so polne ribogojniških (flow bi rekel konzumnih) potočnic atlantskega genotipa. Temu so dodane še konzumne šarenke. Nekakšen narobe svet: katastrofa v vodah in namesto, da bi avtohtoni strokovnjaki prijeli bika za roge in začeli z reševanjem avohtone potočnice ter dosegli prepoved vlaganja konzumne šarenke (ob potočnicah pa prav res niso potrebne še šarenke!), raje delijo nam svoje strokovne nasvete!? Torej gospodje: Hic Rhodus, hic salta!

Pri potočnici je popolnoma enak hec, kot pri soški, zadeve se vrtijo v relativno zaprtem krogu in ribiči bomo stežka vplivali. Kot sem že večkrat poprej poudaril, jaz ne govorim samo o RD Tolmin. Drugi problem pa je premajhna osveščenost ribičev o tej problematiki. Jaz vam lahko povem, da sem letos za nekaj delov voda predlagal, da se ne vlaga tja (pravzaprav se že ne in so vode super) in ne vlaga potočnica, dokler se ne vidi kako in kaj okoli tega. Pa ni šlo skozi, ker ribiči verjamejo, da če v vodo stresejo konzum, pomagajo ribam. Saj je logično kajne, to se nas je desetletja učilo in z danes na jutri prav gotovo ne bo izginilo. Informacij o tem, kaj se dejansko dogaja, pa v slovenskem ribiškem prostoru ravno ne mrgoli.

Kar se koncesij tiče in insajderskih informacij, vsakdo pove svoje. Imate tiste, ki trdijo, da če npr. ne bi bilo vašre RD in zavoda, pa mogoče še kake, koncesij nikoli ne bi bilo, vi rečete kaj drugega, nekdo tretji pa nekaj tretjega. Resnica pa je kot vedno, verjetno nekje vmes. Prav gotovo pa intenzivno trženje voda prav nič ne pomaga ribiškim argumentom proti koncesijam.

In mimogrede veste, jaz slovenske vode ne dojemam kot moje, vaše, Franceljnove, primorske, štajerske etc. Meni se zdijo slovenske. In načelna vprašanja, kakor je npr. to, kaj je sprejemljivo, da se z naravnimi vodami počne, se mi zdijo relavantna kar za vse vode. Tudi čisto izven konteksta tega, da sem ribič. Če bi na te zadeve gledal zgolj kot ribič, me 3/4 teh zadev verjetno sploh ne bi zanimalo.

Če se vrnemo k temi, kot sem že večkrat rekel, če seveda spustimo tistih nekaj bolj mimo postov, sem pravzaprav izvedel marsikaj zanimivega. Recimo, vprašanje, ki se mi zdi zanimivo, ali tema je npr. tudi to, da sem od večih tujih ribičev slišal, da se jim je pokazalo mladice, ki rastejo hitreje in se jim je reklo, da iz tega nastajajo soške velikanke. Mene pač zanima, zakaj tisti, ki je to rekel, tako misli, ker osebno imam dvome okoli tega. Pa me pač zanima, zakaj nekdo drug misli drugače, kot jaz in kateri so njegovi argumenti. V kateri ribogojnici, pa ne vem.

Lp,

flow

Zakaj rasejo hitreje ,ti bodo odgovorili v Montani!!

Da iz mladice postane soška velikanka, mora ta mladica imeti ustrezno genetsko predispozicijo in ustrezen habitat. Pri nas se večkrat na mesec pojavljajo predvsem tuji obiskovalci, ki želijo informacije o našem projektu soške postrvi. Vedno jim ustrežemo,a tudi s to stvarjo je tako kot z vsako drugo. Še tako temeljita predstavitev ne more preprečiti, da ne bi kdo nekaj drugače razumel, si po svoje tolmačil in podobno. Večkrat o teh svojih obiskih pišejo v ribiških revijah in včasih ne moremo verjeti, kako so kakšno stvar narobe razumeli.

No pa nazaj k temi. Nikomur še nismo kazali mladic, ki naj bi se razvile v velikanke. Marsikomu pa smo razložili, kako smo prišl do minimalnih mer za uplen soške postrvi in lipana. Naše izhodišče je bilo, da mora vsaka riba teh dveh avtohtonih vrst imeti možnost, da se vsaj enkrat v življenju zdrsti. To smo lahko preverili v ribogojnici, saj vzrejamo obe vrsti. Pri lipanih, ki individualno ne odstopajo toliko po velikosti, smo uporabili kar podatke plemenske jate. Pod 30 cm nobena samica ni bila spolno zrela, dolžino preko 45 cm pa je doživela redko katera. Če ob tem pomisimo, da je bila nekoč mera za uplen 30 cm, smo v glavnem plenili spolno nezrele ribe! Zaradi kritičnega stanja populacije lipana smo zato minimalno odvzemno mero določili na 45 cm. S tem dosežemo, da imajo skoraj vse samice potencialno možnost vse svoje fertilno obdobje ostati v vodi.

Pri soški postrvi smo postopali nekoiko drugače. Običajno pri oplojevanju iker dodamo spermo veliko različnih samcev zaradi ohranjanja čim večje genetske raznovrstnosti. Rast soške postrvi je v prvih letih zelo počasna. V prvem letu dosežejo povprečno 15 cm in po drugem 25 cm. šele v tretjem letu presežejo 30 cm in takrat so tudi spolno zrele. Zanimalo nas je, kakšna bo rast, če tako z materine kot tudi očetove strani uporabimo spolne produkte velikank. Rečeno, storjeno. Ikre 10 kilske samice smo oplodili s semenom podobno velikega samca. Izvaljene mladice smo vzrejali posebej, kar je omogočalo primerjavo prirasta med to skupino in povprečjem. Po prvem letu je bila njihova povprečna dolžina 25 cm, po drugem 35 do 40 cm in pri treh letih so nekatere že presegale 50 cm, vendar kljub temu še niso bile spolno zrele! To pomeni, da smo pri odvzemni meri 40 cm iz vode pobirali primerke z najboljšim genetskim potencialom. Zato smo določili odvzemno mero pri 60 cm, kar pomeni, da ima vsaka samica soške postrvi potencialno možnost reprodukcije v naravi.

Teh poskusov ne nadaljujemo, saj bi nadaljevanje v tej smeri pomenilo začetek domestikacije in nastajane nove pasme, kot se to dogaja pri psih in drugih domačih živalih. Bi pa seveda bila to zanimiva smer selekcije, če bi se nekdo odločil vzrejati soško postrv za konzum.

Še nekaj flow, na tvoje informacije o uvedbah koncesij. Poišči gradivo, ki ga je Zavod za ribištvo pripravljal za ministrstvo. Glavni očitek je bil, da ribiške družine ne tržimo dovolj ribolova in na začetku predvidene koncesije so bile astronomske.Nadalje se pozanimaj, koliko vlog je že bilo na ministrstvu, ker se je pričakovala ureditev po avstrijskem vzoru. Sploh pa zavod tudi sedaj ne plačuje koncesijskih dajatev in po določilih zakona gre njemu začasno upravljanje okoliša, ki se odvzame sedanjemu upravljalcu.

Sicer pa ti lahko še navedem, za koga pri nas veljajo zakoni. Tako pravi zakon, da se določene izločene vode da v upravljane zavodu in to zaradi raziskav in vzreje avtohtonih ribjih vrst. Sedaj pa poglejmo aplikacijo zakona. Severni del Tolminskega ribiškega okoliša upravlja zavod. Ministrstvu in medijem smo dostavili kopije znanstvenih raziskav o soški postrvi in jih povabili naj s testiranjem ugotovijo, kdo ima genetsko čisto jato soške postrvi. In kaj se je zgodilo? Vrhovno sodišče je v imenu ljudstva ugotovilo, da raziskave opravlja zavod, da ima čiste plemenke zavod. Za to ni potrebovalo nobenega dokaza in nas, kot stranko v postopku,ni po ničemer vprašalo!

Zato prosim, ne mi govoriti o eni Sloveniji, ker sta najmanj dve. In prav na smeh mi gre, da imajo potem nekateri RD Tolmin za dežurnega krivca.

Zanimivo, čeprav odpre tudi nekaj vprašanj. Ker je bil obseg poskusa relativno majhen, je vprašanje, če je to splošno veljavno. Drugo je tudi vprašanje, če bi se ti dve ribi sploh parili oz. kombinirali svoj genetski material v divjini. Ker obstaja resna možnost, da je že eden ali oba od njihovih staršev bil umetno vzgojen, se ta problem pojavi že tam. Po svoje je zanimivo tudi, da če ta zadeva drži, ali z višjo mero dejansko ne spodbujate populacije manjših rib. Čeprav odkrito povedano, glede na omejitve, ki jih muharjenje prinaša in glede na precejšne število kosov vode, ki so bodisi delni ali popolni rezervat, ker so praktično neprelovljivi, je vpliv mere 40 ali 60 in uplena (koder spet niso samo potomke velikank) nepomemben. Velikanke so bile v vodi tudi poprej, pa ne malo. Glede na dejstvo, da naj bi njihovi potomci znatno hitreje rastli, je ta vpli toliko manjši, kajti časovno, bodo potomci velikankaxvelikanka spolno zreli v istem času ali celo hitreje. Če sploh imajo možnost preživetja. Kljub temu, da ima velikost mnoge pomembne prednosti in naj bi divje ribe, ki so večje imele te prednosti pred drugimi, naravna selekcija ni šla v tej smeri, to je smeri hitre rasti. Je pa šla v smeri počasnejše rasti a doseganja velikih dolžin, npr. tipičen primer je potočnica. To je znano vprašanje, zakaj naravna selekcija ni razvila ribogojniške seve, ki so nič drugega, kot usmerjeno selekcioniranje hitro rastočih rib.

Lahko pa recimo hitro pogledamo potencialni problem. Recimo, da sta obe velikanki dejansko bili iz umetne vzgoje. Morebiti celo kot tista ujeta lansko leto, ki je bila, če se prav spomnim 2+. Torej sta lahko že starša bila ribi, ki sta preživeli, ker smo mi posegli. Pa recimo, da sta obe imeli višjo raven rastnega hormona. Tudi njuni potomci hitro rastejo. Ampak ne v naravi, koder so se v okolju, ki ima visoko koncentracijo plenilcev, višje koncentracije izkazale za pogubne. Ribe z višjimi koncentracijami rasnega hormona so se izkazale za risk takers in zaradi tega imajo zelo slab odstotek preživetja. Eden od razlogov, zakaj je uspeh mladic iz križanja vloženaxdivja tako slab v primerjavi z divjaxdivja.

Lp,

Jure

Ta tema o velikankah je zelo zanimiva. Tudi jaz sem se malo igral s številkami in moram priznati, da si težko predstavljam izhodiščne pogoje ob katerih bi bil ta dvig mere res statistično pomembno učinkovit pri zagotavljanju ohranjanja frekvence teh "giant" genov v populaciji, lahko bi imel celo nasprotni učinek. No ampak manjkajo vhodni podatki (meni seveda).

PREDLAGAM MODERATORJU DA NAREDI NOVO TEMO O SOŠKIH VELIKANKAH (ohranjanje, pomen....). Mislim, da bi bila lahko res zanimiva, saj je tukaj veliko takih popularnih mitov in bi bilo dobro da nekje obstaja resna tema prav o tem...
(samo predlog)

Ne vem, kakšen pomen bi imela tema o velikankah, saj o tem ne obstajajo nobene raziskave. Dr. Crivelli, vodja projekta "Repopulacija soške postrvi" pripravlja raziskavo o prehrani soških postrvi in vpliv različne prehrane na rast. Bo pa to seveda spet trajalo nekaj let. Poleg tega tisti, ki o tem največ ve, noče sodelovati na spletnih razpravah. Tako bi se vsa diskusija odvijala brez vsake strokovne podlage.