Ribe - Ribiška družina Tolmin

Soška postrv - Salmo trutta marmoratus

Soška postrv

Je bila včasih edina postrvja vrsta, ki je naseljevala naše vodotoke. Je endemna riba jadranskega porečja. V naših vodah se je ohranilo pet populacij čiste soške postrvi.
Glede na zunanji izgled – fenotip postrvi in tudi glede na genetsko sliko, ločimo dva tipa soške postrvi. Postrvi tipa Zadlaščica imajo značilno marmoriranost telesa na kateri je redko prisotna rdeča obarvanost, postrvi tipa Idrijca pa imajo poleg značilne marmoriranosti prisotno tudi rdečo obarvanost v obliki peg in pik, najpogosteje na liniji pobočnice.

Soška postrv

Naseljuje vse vode našega ribiškega okoliša.

Manjše soške postrvi se hranijo s talno hrano in vodnimi žuželkami, večje postrvi pa so predvsem ribojede.

Drstijo se od konca oktobra do začetka januarja.

Soške postrvi v naših vodah dosežejo kar lepe velikosti in teže. Največja soška postrv najdena pri nas je merila 121 cm in tehtala 25 kg.

Lipan - Thymallus thymallus

Je poleg soške postrvi edina avtohtona salmonidna vrsta ribe pri nas. Obstajal naj bi tudi soški lipan, ki se od lipana iz porečja Save loči po bolj sivi barvi telesa in odsotnosti črnih pik na sprednjem delu telesa.

Lipan

Naseljuje Sočo od korit v Soči navzdol, Koritnico od Kluž navzdol, izlivni del Učje, Nadižo in izlivni del Bele, Tolminko od jeza v Tolminu, Idrijco, Trebuščico od izliva Jelenka, Bačo od Koritnice navzdol, posamezne dobimo tudi v Kneži. V pritokih rek ga redko dobimo.

Hrani se s talno hrano in vodnimi žuželkami, včasih tudi z zarodom drugih rib.

Drsti se od srede marca do začetka maja.

Pri nas doseže velikosti do 60 cm in teže do 2 kg.

Potočna postrv – Salmo trutta fario

Potočna postrv

Ni avtohtona postrv naših voda. K nam je bila prvič prinešena v začetku tega stoletja. S soško postrvjo se uspešno križa, njuni potomci so tudi plodni. To je vzrok zakaj potočna postrv ogroža soško in zakaj je ni več dovoljeno vlagati v vode jadranskega porečja v Sloveniji.

Razen petih lokacij s čisto soško postrvjo naseljuje vse ostale vode okoliša.

Hrani se predvsem s talno hrano in vodnimi žuželkami, večje ribe so predvsem ribojede.

Pri nas se drsti od srede decembra do konca januarja, jezerska oblika potočne postrvi pa od konca oktobra do začetka decembra.

V naših vodah doseže velikosti do 70 cm in 6 kg.

Križanci med soško in potočno postrvjo

Križanec

Zunanji izgled križancev je zelo raznolik in pester. Lahko so čisto podobni soški postrvi, veliko je vmesnih oblik z značilnostmi ene in druge vrste, do takih, ki se le malo ločijo od potočne postrvi.

Ločevanje med križanci in obema podvrstama, predvsem med soško postrvjo, je zahtevno pri križancih, ki so jima zelo podobni in zahteva natančen ogled postrvi, posebno škržnega poklopca, kjer je ponavadi najlažje opaziti razlike.

Križanec

Najdemo jih povsod, kjer sta prisotni soška in potočna postrv.

Kot ostale postrvi se tudi križanci hranijo s talno hrano, vodnimi žuželkami, večji pa so ribojedi.

Drstijo se od konca oktobra do konca januarja.

Križanci zrasejo do velikosti 1m in teže 10 kg, ne dosegajo pa izjemnih velikosti soške postrvi.

Kalifornijska postrv (šarenka) – Oncorhynchus mykiss

Je preko vzreje v ribogojnicah za konzumno ribo prišla tudi v naše reke, predvsem kot vložek za popestritev ribolova. Ob začetku vlaganja se v rekah ni razmnoževala, kmalu pa se je prilagodila razmeram pri nas in se pričela razmnoževati in tako sama naseljevati predele rek in potokov kamor nikoli ni bila vložena. Z avtohtono soško postrvjo se ne križa, ji je pa agresiven tekmec za hrano in prostor in zelo nevaren tekmec na drstiščih, kjer se pojavi za soško postrvjo.

Šarenka

Najdemo jo v Soči od Vrsnika navzdol, v Koritnici od Kluž navzdol, v izlivnem delu Učje, v Nadiži, v izlivnem delu Bele, v Tolminki od jeza v Tolminu, posamezne tudi v zgornjem toku, v Idrijci, v Trebuščici od izliva Jelenka, v Bači od Klavž navzdol, v zgornjem toku pa le posamezne. Pogosto jo najdemo tudi v pritokih rek.

Pri hranjenju ni izbirčna, vzame vsako razpoložljivo hrano.

V naših vodah se drsti od decembra do konca marca, včasih tudi še v aprilu.

Zrase do 80 cm velikosti in doseže težo do 8 kg.

Štrkavec – Leuciscus cephalus cabeda

Štrkavec

Je endemna vrsta krapovcev, značilna za jadransko porečje. Podoben je klenu iz donavskega porečja, zato so ga pri nas dolgo imenovali kar klen. Njegovo telo je valjasto in podolgovato, pokrito z velikimi luskami. Živi v jatah.

Naseljuje Sočo od Kobarida navzdol, Nadižo, posamezne dobimo v izlivnem delu Tolminke, Idrijco, izlivni del Trebuščice in Bače, veliko ga je v akumulaciji Soče pri Mostu na Soči.

Hrani se s talnimi organizmi, vodnimi žuželkami in rastlinami, rastlinskimi plodovi, ki jih prinaša voda, večji štrkavci so tudi ribojedi.

Pri nas se drsti maja in junija.

Zraste do 70 cm in teže 5 kg.

Grba – Barbus plebejus

Je tako kot štrkavec endemna vrsta krapovcev jadranskega porečja. Tako kot štrkavca so jo pri nas poimenovali za mreno, sorodnico iz donavskega porečja.

Grba

Telo grbe je dolgo, bočno rahlo stisnjeno, pokrito z drobnimi luskami, konča se s koničasto glavo.
Živi v jatah.

Naseljuje Sočo od Kamna navzdol, Nadižo , veliko jih je v Idrijci in v akumulaciji Soče pri Mostu na Soči.

Hrani se s talno hrano, je tudi vodno rastlinje.

Drsti se v maju in juniju.

Doseže velikosti do 70 cm in težo do 4 kg.

Pisanec

Poleg omenjenih vrst rib, ki so zanimive tudi za športni ribolov, naseljujejo naše reke še naslednje vrste manjših rib, ki niso lovne, a so za življenje v rekah prav tako pomembne:

Mrenič – Barbus meridionalis caninus;
Primorski blistavec – Leuciscus souffia muticellus;
Primorska belica – Alburnus a. alborella;
Pisanec – Phoxinus phoxinus phoxinus;
Glavač – Cottus gobio.

Redkeje pa najdemo naslednje vrste rib:

Linj – Tinca tinca
Mazenica – Rutilus rubilio aula
Rdečeperka – Scardinius erythrophthalmus erythrophthalmus

Rak koščak

Omeniti moramo še rake, ki jih najdemo v našem okolišu. V Soči in pritokih dobimo primorskega koščaka – Austropotamobius italicus ali Austropotamobius pallipes fulcisianus in tudi koščaka – Austropotamobius torrentium. Slednji je prisoten tudi v Idrijci in Bači s pritoki.