NAMEN DRUŠTVA

Ribiška družina Tolmin (RDT) je društvo, ustanovljeno z namenom varstva in gojitve avtohtonih in drugih rib, upravljanja športnega ribolova in varovanja voda ter vodnih in obvodnih sistemov, ki so del človekovega okolja in športno rekreativne dejavnosti. Ribiška družina je ena izmed največjih družin v Sloveniji, trenutno je vanjo stalno včlanjenih okoli 400 članov in 40 mladincev.

Ribiška družina Tolmin deluje v petih revirjih – Bovec, Kobarid, Tolmin, Most na Soči in Grahovo. Ribiči imajo na voljo približno 140 kilometrov ribolovnih voda na devetih rekah. Družina gospodari z delom Tolminskega ribiškega okoliša na ozemlju občin Bovec, Kobarid in Tolmin, kar vključuje reko Sočo od mostu v Čezsoči na Bovškem do Podsela z vsemi pritoki, reko Nadižo na ozemlju Slovenije in njenimi pritoki ter reko Idrijco s pritoki od Stopnika do izliva v Sočo. Edini dovoljeni način ribolova v revirjih RD Tolmin je muharjenje.

SOŠKA POSTRV KOT POSEBNOST RIBOLOVNEGA OKOLIŠA

Posebnost ribolovnega okoliša je soška postrv, ki je največja postrvja vrsta v Evropi. Soška postrv je zaradi križanja z neavtohtono potočno postrvjo skorajda izumrla. Za njeno ohranitev je RDT odigrala ključno vlogo. Največja ujeta soška postrv doslej je merila 121 centimetrov in tehtala 25 kilogramov.

Za trajnostno upravljanje ima Ribiška družina Tolmin tri ribogojne objekte za vzrejo soške postrvi – vališče v Modreju (zgrajeno leta 1989) in dve ribogojnici na reki Tolminki v Tolminu (prva zgrajena leta 1995, druga leta 2015).

Soška postrv je avtohtona in najbolj plemenita ribja vrsta jadranskega porečja. Na začetku 20. stoletja se je v porečje Soče in Jadransko povodje začelo vnašati potočno postrv. Soška in potočna postrv imata skupnega prednika – morsko postrv in se med seboj lahko križata. Soška postrv je zato začela izginjati in v glavnih tokovih je ni bilo več, ostali so le njeni križanci. Soška postrv je bila zato v 80. letih uvrščena na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst.

V 60.- in intenzivneje v 80. letih se je začel program ohranjanja soške postrvi. Začelo se je z umetno vzrejo. Ribe se je lovilo v naravi, umetno se je oplojevalo njihove ikre, mladice se je vzrejalo v vališčih in jih nato vlagalo v reke. V 90. letih se je za ločevanje soške postrvi od njenih križancev začeli uporabljati tudi genetiko. Prav z genetsko odbiro postrvi je RDT pridobila plemenske jate genetsko čiste soške postrvi. Delež genov čiste soške postrvi, v populaciji vseh postrvi, se je ponovno povečal in danes ni več med ogroženimi vrstami.

UPRAVLJANJE RIBIŠKE DRUŽINE TOLMIN

Ribiško družino Tolmin vodi 10-članski upravni odbor. Predsednik družine je Milan Berlot, ki je istočasno tudi predsednik upravnega odbora. Najpomembnejše odločitve sprejema občni zbor družine. Za učinkovito delo lahko upravni odbor imenuje stalne in občasne komisije. Tajnica družine je Anka Zuza. Gospodar družine in vodja gojitveno-čuvajske službe je Tomo Sotenšek.

Spoštovanje ribolovnih pravil in kontrolo dogajanja na vodah in ob vodah nadzira deset ribiških čuvajev, sankcionira pa disciplinska komisija. Delovanje celotne družine nadzira 5-članski nadzorni odbor.

PDF Katalog Ribiške družine Tolmin v angleškem in nemškem jeziku: