Razvoj Ribiške družine Tolmin
Ribiška družina Tolmin je leta 2017 praznovala 70-letnico delovanja. Kot Ribarska zadruga za Tolminsko je bila ustanovljena 10. marca 1947. Ustanovilo jo je 21 članov. V letu 1952 se je zadruga preimenovala v Ribiško društvo Tolmin, leta 1975 pa v Ribiško družino Tolmin.
Leta 1985 je bil sprejet Zakon o sladkovodnem ribištvu, po katerem je Ribiška družina Tolmin dobila v upravljanje Tolminski ribolovni okoliš, ki ga upravlja še danes.
Članstvo
V ustanovnem letu je imela 52 članov. Število se je do leta 1969 povzpelo na 200, leta 1978 na 400 članov, dve leti kasneje pa je članstvo preseglo številko 500. Sprva so bili člani predvsem prebivalci takratne občine Tolmin. Do takrat se ribolov ni smatral kot šport, ampak so ulovljene ribe predstavljale priboljšek na mizi ribiča.
V osemdesetih letih se je članstvo razširilo na vse več ribičev iz drugih delov Slovenije, predvsem z goriškega konca. Največ članov je Ribiška družina Tolmin zabeležila leta 1987, in sicer 703 članov in 104 mladincev.
Po osamosvojitvi Slovenije je članstvo upadalo, tako da se je do leta 2007 gibalo pod 400.
Trenutno je v družino je stalno včlanjenih okoli 400 članov in 40 mladincev. Družina je registrirana in deluje skladno z Zakonom o društvih.
Raziskave v ribiški družini Tolmin in ohranitev soške postrvi
Odkritje prve genetsko čiste populacije soške postrvi v reki Zadlaščici je po zaslugi Ribiške družine Tolmin predvsem po letu 1993 pripeljalo do intenzivne raziskovalne dejavnosti. Osnovne raziskave o soški postrv so se začele že v osemdesetih letih kot plod sodelovanja med Zavodom za ribištvo Slovenija in ribiškimi družinami Zveze ribiških družin Primorske. Soška postrv je bila namreč v 80. letih uvrščena na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst.
Raziskave so čez čas zajemale tudi genetske raziskave. V 90. letih se je za ločevanje soške postrvi od njenih križancev začelo uporabljati tudi genetiko. Za soško postrv se je leta 1996 izdelal varstveni načrt. Pri raziskavah in analizah so sodelovali znanstveniki iz različnih raziskovalnih institucij, na primer domače Biotehniške fakultete in več tujih raziskovalnih centrov.
Več kot 20 let raziskovalnega dela je do danes dalo veliko uporabnih podatkov za gospodarjenje z našimi vodami in podatkov potrebnih za kakovostno ribogojstvo.
PDF dokument_Varstveni načrt za soško postrv_1996
PROJEKT JADRANSKI LIPAN
Ribiška družina Tolmin se je v letu 2003 skupaj s partnerjem Ente Tutela Pesca del Friuli Venezia Giulia uspešno prijavila na razpis Programa Phare CBC, SMF s projektom Jadranski lipan. Za temo jadranski lipan smo se odločili, da bi lažje pričeli z ohranjanjem soškega lipana, ki spada v skupino jadranski lipan.
Namen projekta je bil določiti habitat za vzpostavitev naravne populacije jadranskega lipana, izboljšanje preživetja lipana v umetni reji, začetek reje jadranskega lipana ter priprava varstvenih smernic za jadranskega lipana. Za dosego namena projekta smo izpeljali vrsto dejavnosti. Del Tolminke je bil raziskan in ocenjen kot primeren naravni habitat za jadranskega lipana. Na podlagi genetskega testiranja lipanov iz reje na ribogojnici Tolminka so bili lipani z večinskim deležem genov jadranskega lipana vključeni v novo plemensko jato. Vzpostavljena je bila enota za proizvodnjo žive hrane, potrebne v začetku hranjenja lipanskega zaroda. Pripravljen je bil Varstveni načrt za ohranjanje jadranskega lipana v zgornjem porečju reke Soče, ki je izšel v obliki brošure.
